Regionalno prostorsko planiranje v Republiki Sloveniji še ne obstaja. Priprava prve generacije Regionalnih prostorskih planov (v nadaljevanju: RPP) predstavlja zgodovinsko priložnost za prostorske stroke in državo, hkrati pa za vse deležnike tudi velik izziv. Za izvedbo takšnega kompleksnega projekta so ključne sistemske možnosti, ki se odražajo v zagotavljanju in opredelitvi kvalitetne organizacije, realnega časa, potrebnih kadrov in sredstev za kvalitetno in učinkovito delo. V prispevku so podrobneje analizirani stroški priprave RPP po sklopih ter predvidena finančna konstrukcija, ki jo je pripravila država. Ključna ugotovitev je, da za pripravo prve generacije RPP nimamo zagotovljenih ustreznih kadrov in sredstev, kar resno ogroža bodočo kvalitetno izvedbo projekta. Poleg opozoril glede tveganj prispevek predlaga tudi nekaj sistemskih ukrepov, ki jih morajo izvesti država, občine in stroka, za boljšo pripravo prve generacije RPP.

Uvod

Vprašanje v naslovu tega prispevka je slišati provokativno, odgovor nanj pa ni preprost. Najprej je treba poudariti bistveno razliko med pojmovanjem vrednosti in cene. Jasno je, da prostorska stroka razume vrednost svojega dela bolj subjektivno oziroma da ceni svoje delo drugače, kot bi to morebiti naredil objektivni opazovalec. Hkrati pa sem prepričan, da bi morala biti vrednost, ki se odraža skozi objektivno korist regionalnega prostorskega planiranja zelo visoka, ker mora regionalno prostorsko planiranje odgovoriti na ključno vprašanje prostorske razmestitve tistih razvojnih teženj in predlogov na regionalni ravni, ki jih do sedaj ni bilo mogoče uskladiti niti z državnim niti z lokalnim prostorskim načrtovanjem. Takšnih vsebin pa je veliko in se s potenciranimi posledicami podnebnih sprememb samo še povečujejo. Bolj kot s ceno za izdelavo in usklajevanje RPP bi se morali torej ukvarjati z vrednostjo le teh, ki bi morala odražati stvarne koristi v smislu izboljšanja kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, varnosti, ekonomičnosti in drugih vrednot, na katerih temelji naša razvojna vizija.

Regionalno prostorsko planiranje v Republiki Sloveniji sploh ne obstaja! Prostorsko planiranje se na državnem nivoju izvaja s pripravo Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS). Državne prostorske načrte (v nadaljevanju: DPN) ni mogoče šteti kot RPP, saj vedno rešujejo zgolj posamezne sektorske vsebine na izvedbeni ravni. Po vsebini so blizu RPP strateški deli Občinskih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPN), ki pa zaradi razdrobljenosti in majhnosti slovenskih občin regionalne problematike praviloma sploh ne naslavljajo. Prostorsko planiranje na občinski ravni je predvsem posvečeno načrtovanju namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, medtem ko je strateško načrtovanje (planiranje) in medobčinsko usklajevanje izjemno podhranjeno oziroma se sploh ne izvaja.

Zaradi navedenih razlogov ocenjujemo, da bo proces priprave RPP za vse deležnike, tudi za prostorsko načrtovalsko stroko, nov in zahteven proces, kar bo bistveno vplivalo tudi na čas in stroške priprave RPP. Tudi od stroke, pa tudi od vseh ostalih deležnikov, namreč ni mogoče pričakovati, da lahko aktivnosti, ki jih do sedaj nismo izvajali, opravimo v prvem poskusu maksimalno ekonomično in učinkovito. Takšno trditev lahko samo še podkrepi ocena stanja na področju državnega in lokalnega prostorskega načrtovanja, kjer že dlje časa ugotavljamo izrazito neučinkovitost teh procesov, ki so sicer posledica mnogih dejavnikov, med katerimi pa je gotovo rdeča nit neučinkovito usklajevanje raznolikih interesov na skupnem obravnavanem prostoru.

Stroške priprave RPP lahko v splošnem delimo na:

• stroške izdelave strokovnih podlag;
• stroške izdelave prostorskega akta – RPP;
• stroške izdelave Okoljskega poročila za potrebe postopka celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) po predpisih, ki urejajo področje varstva okolja;
• stroške procesa priprave in usklajevanja RPP.

Stroški priprave strokovnih podlag za RPP

Stroški priprave strokovnih podlag gotovo predstavljajo največji delež stroškov priprave RPP. Najprej naj opozorim na pomembno zablodo, ki je izrazita posledica nestrokovnosti, se pa v javnosti zelo pogosto pojavlja. Podatki še niso strokovne podlage! Celo stroka večkrat opozarja na pomanjkanje podatkov, pri čemer pa osebno menim, da želimo opozoriti predvsem na pomanjkanje prostorskih kazalnikov in strokovnih podlag, ki preko analiz, sintez in variantnih predlogov predstavljajo ustrezno strokovno nadgradnjo podatkov.

Slovenija ima namreč sorazmerno bogato zbirko prostorskih (geoinformacijskih) podatkov. Mnogokrat jih je celo preveč in povzročajo strokovno zmedo, saj v mnogih primerih niso ustrezno vodeni, dokumentirani, vzdrževani, dostopni ipd. Za pripravo strokovnih podlag so ustrezni geoinformacijski podatki nujni, vendar sami po sebi še ne zagotavljajo kvalitetnih strokovnih podlag.

Obstoječe strokovne podlage mnogokrat niso namenske, torej pripravljene izključno za pripravo prostorskega akta. Večina strokovnih podlag, ki so bile oziroma še bodo pripravljene v času priprave RPP, je bilo izdelanih za druge namene, kot so SPRS, druge področne strategije, Regionalni razvojni programi (v nadaljevanju: RRP), sektorski programi, DPN, OPN ipd. Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list Republike Slovenije, št. 69/12 in 78/15) predpisuje, da mora regijski projekt vsebovati tudi prostorsko opredelitev primernih lokacij za izvajanje aktivnosti. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur. l. RS, št. 199/21, 18/23, 78/23 in 95/23; v nadaljevanju: ZureP-3) za pripravo RPP predpisuje tudi naslednje obvezne strokovne podlage: Strokovne podlage za usmeritve za razvoj poselitve (v nadaljevanju: SPP), Strokovne podlage za usmeritve razvoja v krajini (v nadaljevanju: SPK), Strokovne podlage za razvoj gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: SPGJI), Urbanistično zasnovo (v nadaljevanju: UZ) in Krajinsko zasnovo (v nadaljevanju: KZ).

Te strokovne podlage ter že sprejete strategije in programske dokumente moramo v pripravi RPP nujno upoštevati. Vendar pa hkrati ugotavljamo, da praviloma te strokovne podlage prostorsko problematiko sploh ne obravnavajo oziroma jo obravnavajo posplošeno in površno. RPP pa je predvsem prostorski akt in je njegova glavna vsebina prostorska razmestitev ključnih razvojnih vsebin (razvoja mest in naselij, gospodarske in družbene infrastrukture, zelenega sistema, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami itn.), le-ta pa v strokovnih podlagah ni ustrezno obravnavana.

Poleg neustreznosti in nenamenskosti mnogih strokovnih podlag je velik problem tudi njihova ažurnost. Ker regionalno prostorsko planiranje v Sloveniji ni kontinuiran in usklajen proces (pravzaprav še sploh ni proces), tudi strokovne podlage niso ažurne in jih bo težko povzeti na skupni imenovalec. Še več, prepričan sem, da bo v postopku priprave RPP za nekatera pomembna vsebinska področja po posameznih regijah ugotovljeno, da ustrezne strokovne podlage za pripravo RPP sploh ne obstajajo. Ob tem bi še posebej opozoril na pomanjkljive strokovne podlage glede potencialnih naravnih nesreč zaradi vse večjih vplivov podnebnih sprememb (npr. poplavna varnost, plazovitost, požarna varnost, vremenske ujme ipd.) ter potrebnih preventivnih ukrepov.

Predpostavka, da je za pripravo prve generacije RPP večina strokovnih podlag že pripravljenih, je posplošena in verjetno tudi napačna, kar pa se bo operativno izkazalo šele ob pripravi osnutkov RPP. Zelo verjetno je, da bo zaradi navedenih razlogov treba v procesu priprave RPP mnoge obstoječe strokovne podlage nadgraditi, nekatere pa pripraviti celo posebej namensko in na novo, kar pa bo časovno, kadrovsko in finančno predstavljalo velik izziv. Nosilci priprave strokovnih podlag bi morali biti po posameznih vsebinah (npr. energetika, promet, komunala, zdravstvo, šolstvo, kultura, varstvo pred naravnimi nesrečami, varstvo narave, poselitev itn.) posamični nosilci urejanja prostora oziroma posamični sektorji ter občine, kar določa tudi drugi odstavek 78. člena ZUreP-3. Za pripravo strokovnih podlag bo nujno treba poskrbeti v začetnih fazah priprave RPP. Pri pripravi strokovnih podlag bi nujno morali sodelovati prostorski planerji, kar bi zagotavljalo ustrezno vključevanje prostorske komponente v pripravo le teh.

Stroški izdelave RPP

Pod stroške izdelave RPP štejemo predvsem pripravo prostorskega akta samega. Priprava RPP obsega naslednje sklope aktivnosti:

• analizo strokovnih podlag in drugih dokumentov za pripravo RPP;
• sintezo strokovnih podlag in oblikovanje variantnih scenarijev in predlogov prostorskega razvoja;
• pripravo RPP v posamičnih fazah postopka (osnutek, dopolnjeni osnutek, predlog, usklajen predlog);
• pripravo obrazložitev in utemeljitev RPP;
• pripravo spremljajočih vsebin RPP (gradiva za usklajevanje deležnikov, predstavitve in druga gradiva za potrebe vključevanja javnosti, geoinformacijske podatke z metapodatki ipd.).

V kolikor bi bile strokovne podlage za RPP pripravljene ustrezno, potem bi priprava samega dokumenta RPP predstavljala predvsem pripravo strokovnega predloga (oziroma variantnih predlogov) za uskladitev različnih interesov v prostoru. Že ta naloga pa predstavlja velik izziv, saj je prostor omejena dobrina in mnogokrat prekrita z več nasprotujočimi si interesi. Strokovna presoja vsebin in prioritet je naloga priprave RPP, pri čemer se od RPP pričakuje, da bo podal predloge prostorskih ureditev tudi na podlagi predhodnega vrednotenja in utemeljitve mogočih variant ter podal usmeritve za njihovo prostorsko načrtovanje.

V kolikor bodo predlogi RPP pripravljeni zgolj kot nabor medsebojno neusklajenih strokovnih podlag oziroma kot nabor sektorskih želja, pa še to brez opredelitve prostorskih potreb in alokacije le-teh, potem bo takšen akt neuporaben in mrtva črka na papirju. Takšen akt bi morda celo lažje dobil podporo in soglasje vpletenih deležnikov, saj bi vsak v njem dobil tisto kar hoče, vsi skupaj pa ne bi dobili nič. Bojim pa se, da bi takšen akt ostal na ravni načel in splošnih usmeritev, kar pa ne bi reševalo problemov in ne bi opravičevalo vloženega truda in sredstev vloženih v pripravo RPP.

V kolikor pa želimo pripraviti RPP kot prostorski akt z jasno opredeljenimi vsebinskimi rešitvami, dimenzioniranjem prostorskih potreb in prostorsko razmestitvijo le-teh na regionalni ravni, potem pa bo takšen akt težje pripraviti. Konkretizacija vsebin, predvsem pa priprava strokovno utemeljenih predlogov s prioritetami in ukrepi, na podlagi katerih bi odločevalci lahko sprejemali tehtne odločitve, je velik izziv. Ocenjujem, da v tem trenutku za ta izziv nimamo zagotovljenih ne dovolj strokovnega kadra, kakor tudi ne dovolj finančnih sredstev.

Stroški izdelave RPP

Predpogoj za sprejetje RPP je tudi priprava okoljskega poročila in vodenje postopka CPVO, ki se zaključi s pridobitvijo odločitve ministrstva, pristojnega za okolje, da so vplivi RPP na okolje sprejemljivi. Iz dosedanjih izkušenj pri pripravi prostorskih aktov je jasno, da je prav ta odločitev za sprejem prostorskega akta ključna in da odločbe o sprejemljivosti vplivov na okolje ni lahko pridobiti. Postopek CPVO je še vedno ločen od postopka priprave prostorskega akta (pri pripravi prostorskega akta je treba formalno voditi dva med seboj povezana postopka), ki prav tako zahteva pripravo strokovnih podlag, strokovno pripravo okoljskega poročila ter intenzivno usklajevanje interesov.

V postopku CPVO sodeluje šest ključnih nosilcev urejanja prostora za področje kmetijstva, gozdarstva, varstva narave, kulturne dediščine, voda in za področje varovanja zdravja. Usklajevanje interesov za ta področja se sicer v postopku priprave RPP prekrivajo z usklajevanji samega prostorskega akta, vendar pa je zaradi dvojnega postopka takšno usklajevanje časovno zahtevno in postopkovno manj učinkovito.

Kadrovsko priprava okoljskega poročila in vodenje postopka CPVO zahteva strokovno skupino okoljskih strokovnjakov z izkušnjami pri usklajevanju prostorskih aktov, ki jih je v Sloveniji malo, ter intenzivno sodelovanje le-teh z izdelovalci RPP in področnih strokovnih podlag.

Stroški procesa priprave in usklajevanja RPP

Stroški procesa usklajevanja RPP so verjetno najbolj nedoločljivi, saj proces usklajevanja ni formalno določen in organiziran. Ob tem naj najprej poudarim, da proces usklajevanja ne predstavlja samo vodenja postopka priprave RPP. Predpisan postopek sprejemanja RPP predstavlja samo minimalni in nujen obseg procedure, ki je za sprejem RPP nujna. Ministrstvo za naravne vire in prostor je v poročilu Zagotovitev podatkov za vzpostavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni ugotovilo, da so regionalne razvojne agencije (v nadaljevanju: RRA) trenutno najbolj primerne za prevzem vloge pripravljavca regionalnega prostorskega plana«. RRA pa izkušenj s pripravo prostorskih aktov nimajo, saj v resnici niso nikoli vodile nobenega prostorskega akta. Pripravljavci prostorskih aktov so bili do sedaj država za državne prostorske akte in občine za občinske prostorske akte.

Postopek priprave RPP sicer določa ZUreP-3 v 78. členu. Vendar pa so zakonske določbe usmeritvene in ne določajo ne količine ne oblike usklajevanj. Tako ZUreP-3 na primer določa, da se priprava RPP začne, ko se država in vse občine v razvojni regiji po posvetovanjih z javnostjo dogovorijo in uskladijo o njegovi okvirni vsebini, postopku priprave in načinu sodelovanja z udeleženci pri urejanju prostora (izhodišča za pripravo RPP). Koliko takšnih posvetovanj in s katerimi deležniki bo potrebno ostane stvar pripravljavca. ZUreP-3 določa, da je v času priprave potrebna javna razgrnitev osnutka RPP za 60 dni in izvedba javnega posveta. Glede na izkušnje s pripravo OPN je ugotovljeno, da so mnoge občine izvedle vsaj dve javni razgrnitvi (nekatere celo več) ter cel niz javnih posvetov oziroma javnih obravnav prostorskega akta. Bo resnično dovolj, če bo osnutek RPP obravnavan samo na enem javnem posvetu v regijskem središču? Bo za ustrezno obravnavo osnutka RPP za Osrednjeslovensko regije dovolj en javni posvet v Ljubljani? Ali želimo na takšen način približati prostorsko načrtovanje in ključne prostorske odločitve ljudem?

Prav tako ni jasno, kako poteka »ustrezna obravnava« oziroma usklajevanje predlogov in pripomb iz časa javne razgrnitve. Zanesljivo lahko predvidimo, da bodo usmeritve, strokovne podlage ter pripombe različnih sektorjev med seboj neusklajene, v mnogih primerih celo povsem nasprotujoče. Bodo pripombe obravnavane kabinetno, za zaprtimi vrati s strokovnimi pooblaščenci, ali pa bodo izvedena številna usklajevanja različnih deležnikov?

RPP morata pred sprejemom potrditi vlada in svet obravnavane regije. Poenostavljeno, RPP morajo pred sprejemom potrditi vsi državni resorji in večina županov v obravnavani regiji. Verjetnost, da se bo RPP glede pomembnih vsebin sprejemal s preglasovanjem, je po mojem majhna. RPP bo pred sprejemom pač treba uskladiti. Bolj bo RPP splošen, manj rešitev bo vseboval, več bo v njem načel in usmeritev ter manj konkretnih vsebin in prostorskih opredelitev (količin in lokacij), lažje bo takšen akt uskladiti in manj bo takšen akt uporaben in koristen.

Finančna konstrukcija priprave RPP

Pristojno ministrstvo za prostor je pripravilo finančno konstrukcijo za pripravo prve generacije RPP. Skupni ocenjeni strošek priprave prve generacije RPP po oceni pristojnega ministrstva znaša okvirno 5,5 milijona evrov.

Finančna konstrukcija priprave RPP; vir: MNVP (2023)

ZUreP-3 določa, da se sredstva za izdelavo RPP zagotavljajo v občinskih in v državnem proračunu, pri čemer državni proračun zagotovi 60 % sredstev. Strošek države bi tako znašal okvirno 3,3 milijona evrov, strošek občin pa okvirno 2,2 milijona evrov.

Okvirna delitev, ki jo je pripravilo pristojno ministrstvo, je razdelila celotni strošek na:

• strošek pripravljavca (RRA) okvirno 2,0 milijona evrov, kar naj bi vključevalo stroške enega zaposlenega na regijo za obdobje štirih let in potrebne materialne stroške pripravljavca RPP;
• strošek izdelave RPP okvirno 1,8 milijona evrov oziroma povprečno 150.000 evrov na regijo;
• strošek izdelave okoljskega poročila in sodelovanje v postopku CPVO okvirno 1,2 milijona evrov oziroma povprečno 100.000 evrov na regijo;
• strošek izdelave obveznih strokovnih podlag po ZUreP-3 okvirno 250.000 evrov za vse strokovne podlage in vse regije skupaj.

Za samo izdelavo RPP je bila, glede na predlagane kriterije, pripravljena tudi delitev stroškov med regijami:

Predlagane vrednosti za izdelavo; vir: MNVP (2023): Priprava prve generacije Regionalnih prostorskih planov

Za pripravo okoljskih poročil in sodelovanje v postopku CPVO takšna delitev ni bila pripravljena, lahko pa predpostavimo, da bodo stroški priprave okoljskih poročil po regijah različni.

Finančna konstrukcija priprave RPP

Stroški procesa priprave in usklajevanja RPP

Stroški pripravljavca RPP predvidevajo predvsem stroške dela ene osebe (v nadaljevanju: FTE) za celotna štiri leta priprave RPP. Predvidevamo sicer, da bo priprava RPP vsaj občasno zahtevala več oseb, tako vodstva RRA kot tudi drugih strokovnih služb. Ob tem ponovno opozarjam na neizkušenost RRA pri pripravi prostorskih aktov. Ker je za pripravo RPP predvideno dodatno financiranje kadra in ker so RRA na področju prostorskega načrtovanja in vodenja postopkov priprave prostorskih aktov neizkušeni, je pričakovati, da bodo kadrovski primanjkljaj skušali nadomestiti z novimi zaposlitvami. V kolikor bi želeli na trgu storitev pridobiti izkušen kader, ki bi se z zahtevno nalogo priprave RPP lahko soočil, bi le-tega lahko vzeli samo državi ali občinam, s tem pa samo oslabili partnerje v projektu.

Zaradi neizkušenosti RRA pri pripravi prostorskih aktov ocenjujem, da bo precejšen delež priprave postopkov moral prevzeti izdelovalec RPP, kar bo povzročalo stroške, ki v finančni konstrukciji niso predvideni. Tudi materialni stroški (v povprečju 2.500 evrov na leto) najbrž ne bodo zadoščali niti za kilometrino.

Stroški izdelovalca RPP

Stroški izdelovalca RPP so ocenjeni pavšalno. Če privzamemo podobno metodologijo kot pri stroških pripravljavca, potem lahko ugotovimo, da je ministrstvo v oceni stroškov izdelave RPP predvidelo strošek okvirno 0,8 FTE za obdobje štirih let ter materialne stroške, ki bodo za izdelovalca bistveno višji od stroškov pripravljavca. Če lahko pri pripravljavcu še nekako razumemo, da bo večino priprave RPP opravila na regiji ena oseba zaposlena v RRA, pa bo za izdelavo RPP potrebna interdisciplinarna ekipa več strokovnjakov (arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, geografi, geodeti, geoinformatiki, prometni, komunalni, vodarski, gradbeni in inženirji drugih naravoslovnih strok, okoljski strokovnjaki, strokovnjaki iz področja varstva narave in varstva kulturne dediščine, kmetijski in gozdarski inženirji, ekonomisti, strokovnjaki s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ipd.). V kolikor izdelovalec vseh strokovnih področij ne bo mogel pokriti v lastnem podjetju, bo moral takšne strokovnjake najemati na trgu storitev. Glede na dosedanje izkušnje s pripravo prostorskih aktov, iskreno dvomim, da bodo za področja iz svoje pristojnosti ustrezne strokovnjake zagotovili nosilci urejanja prostora iz lastnih kadrovskih in finančnih virov, čeprav bi bilo to nujno. Pa tudi če bi to nosilci urejanja prostora dejansko storili, to ne more v celoti nadomestiti potrebnega strokovnega kadra pri izdelovalcu RPP.

Če torej predvidimo, da zgornjih 0,8 FTE razdelimo po strokovnih profilih na način, da v ožji strokovni skupini zagotovimo najmanj 1 FTE arhitekta in 1 FTE krajinskega arhitekta, 0,8 FTE prostorskega načrtovalca ali urbanista ter 0,5 FTE geoinformatika ter 0,1 do 0,2 FTE za ostale potrebne in zgoraj naštete strokovne profile, potem lahko predpostavimo, da bi za skupino strokovnjakov za izdelavo RPP potrebovali najmanj 5 FTE. Ta skupina pa bi za izdelavo RPP predvidoma plačana 32.000 evrov bruto na leto za obdobje štirih let.

Seveda takšna predpostavka velja za fiktivno povprečno regijo. Za primer najmanjše Zasavske regije je ocena izdelave RPP za skoraj dve tretjini manjša od zgoraj naštetih vrednosti. Za povprečno regijo torej predpostavljamo, da se bosta lahko ključna strokovna profila za izdelavo RPP (arhitekt in krajinski arhitekt) svoji nalogi izdelave RPP posvetila okvirno 30 efektivnih dni v letu, ostali strokovni profili pa še bistveno manj.

In če bi bilo sploh mogoče izdelati RPP za predvidena sredstva, je iz finančne konstrukcije povsem izključeno (oziroma v stroških izdelave skrito) sodelovanje izdelovalca RPP pri usklajevanju le-tega. Običajno, spet na podlagi izkušenj iz priprave drugih prostorskih aktov, je izdelovalec prisoten prav na vseh usklajevanjih, predstavitvah, javnih predstavitvah, regijskih in občinskih svetih in drugih dogodkih v procesu priprave RPP. Tako strokovna ekipa, ki izdela prostorski akt ves čas tudi aktivno sodeluje pri usklajevanju le-tega, saj akt najbolj pozna in ga vsebinsko strokovno lahko tudi najbolje zagovarja. Na podlagi izkušenj pri pripravi drugih prostorskih aktov ocenjujemo, da stroški usklajevanja prostorskega akta na strani izdelovalca predstavljajo najmanj 40 % celotnih stroškov izdelave prostorskega akta. Glede na naravo RPP, število deležnikov in zahteven proces usklajevanja pa menimo, da bodo ti stroški še višji.

Prav tako finančna konstrukcija posebej ne izpostavlja vloge vodje projekta izdelave RPP. Vodenje projekta predstavlja povsem dodatno aktivnost v procesu izdelave RPP in vodja projekta, tudi če bo to eden od strokovnjakov v projektnem timu, bi moral imeti za vodenje projekta posebej predvidena sredstva.

Na podlagi zgoraj navedene krovne finančne konstrukcije ocenjujem, da je zelo naivno pričakovati, da je mogoče RPP izdelati v okviru predvidenih sredstev.

Stroški izdelovalca okoljskega poročila

Krovna analiza stroškov izdelave okoljskega poročila je zelo podobna analizi izdelave RPP. Postopek CPVO sicer formalno vključuje manj nosilcev urejanja prostora, vendar pa je soočanje vsebin praktično enako kot pri izdelavi RPP. Okoljsko poročilo obravnava določeno fazo že pripravljenega prostorskega akta (osnutek RPP), ki ga mora pripraviti izdelovalec RPP. Zato je priprava okoljskega poročila morda res manj obsežna in manj zahtevna od priprave samega RPP. Je pa izjemno zahtevno usklajevanje okoljskega poročila v postopku CPVO oziroma priprave RPP. Ob tem je pomembno poudariti, da pri usklajevanju z okoljskimi resorji praviloma sodelujeta tako izdelovalec RPP kot seveda tudi izdelovalec okoljskega poročila.

Kalkulacija izdelave okoljskega poročila je zelo podobna kalkulaciji izdelave RPP, opisane v zgornjem poglavju. Razmerje med predvidenimi stroški izdelave RPP in stroški izdelave okoljskega poročila (1,5 proti 1,0) so po našem mnenju okvirno pravi, podcenjenost obeh pa je očitna.

Stroški izdelave obveznih strokovnih podlag

V oceni stroškov priprave RPP je predviden tudi strošek priprave obveznih strokovnih podlag predpisanih z ZUreP-3: SPP, SPK, SPGJI, UZ in KZ. Ministrstvo predvideva, da se bo te strokovne podlage pripravilo predhodno, v enkratnem centraliziranem procesu, vodenem s strani ministrstva, kar je zaradi enotne metodologije in pristopa tudi smiselno in tudi ekonomsko upravičeno.

Težavo pa predstavlja ocenjena vrednost za pripravo teh strokovnih podlag. Za celotno pripravo vseh naštetih strokovnih podlag po področjih, tako za analizo stanja kot analizo razvojnih možnosti in za vse slovenske regije, je predviden strošek 250.000 evrov bruto. Za to vrednost bi bilo torej treba pripraviti:

1. SPP po posameznih področjih (funkcije in vloga naselij v omrežju naselij na regionalni ravni, policentrični razvoj središč, stanovanja, gospodarstvo, družbena infrastruktura, nepozidana stavbna zemljišča, ogroženost poselitvenih območij, prednostna območja za poselitev itn.).
2. SPK po področjih (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, varstvo narave, ekološki koridorji, naravna ogroženost in vplivi podnebnih sprememb, razpršena poselitev in razpršena gradnja itn.).
3. SPGJI po področjih (promet, energetika, vodooskrba, odvajanje voda, telekomunikacije, odpadki itn.).
4. UZ za regionalna središča – okvirno 20 do 30 urbanističnih zasnov.
5. KZ za pomembna območja krajine v regiji – okvirno 20 do 30 krajinskih zasnov.

Pristojno ministrstvo je predvidelo, da je za prve tri naštete strokovne podlage predvideno 150.000 evrov bruto, za krajinske in urbanistične zasnove pa 100.000 evrov bruto. Predvidimo, da je posamični sklop predvideno ocenjen enako, torej za vsak sklop 50.000 evrov bruto. Ob takšnih predpostavkah ugotavljamo, da je za posamično strokovno podlago (SPP, SPK, SPGJI) za povprečno regijo predvidenih 4.167 evrov bruto in za pripravo povprečne UZ in KZ 2.500 evrov bruto.

Takšna kalkulacija pa bi komaj zadoščala za materialne stroške projekta, kar dejansko pomeni, da projekta sploh ni mogoče izvesti.

Sklep

Priprava prve generacije RPP bo za pripravljavca, izdelovalca, občine in državo, nosilce urejanja prostora in vse ostale deležnike zahteven proces. V predvidenem roku slabih štirih let bo treba za posamično regijo pripraviti ustrezna izhodišča, strokovne podlage, RPP in okoljsko poročilo ter ga v postopku priprave RPP in CPVO uskladiti z vsemi deležniki. Ocenjujemo, da je celoten projekt, če ga želimo izvesti kvalitetno in v predvidenem času, organizacijsko, kadrovsko in finančno podhranjen.

Predlagamo, da država in občine razmislijo o naslednjih ukrepih za pripravo in izvedbo projekta:

1. Za posamezna vsebinska področja po resorjih je treba določiti odgovorne službe in odgovorne kadre za pripravo podatkov, kazalnikov, strokovnih podlag in sektorskih prostorskih planov.
2. Na podlagi analize stanja, ki jo izvaja ministrstvo pristojno za prostor, naj se pripravijo projektne naloge za sektorske strokovne podlage, ki bodo ustrezno naslavljale regionalne prostorske izzive.
3. Za pripravo ažuriranja oziroma pripravo novih strokovnih podlag za pripravo RPP je treba zagotoviti sredstva v posameznih resorjih. Ker gre v večini teh primerov za državne službe, to pomeni, da je treba zagotoviti proračunske postavke za pripravo posameznih strokovnih podlag in sektorskih prostorskih strategij in planov ter kadre in čas za izvajanje teh nalog.
4. Občine naj v občinskih proračunih zagotovijo dodatna sredstva za pripravo oziroma nadgradnjo strateških strokovnih podlag oziroma prostorskih planov občin, ki jih bodo realizirale skozi pripravo RPP. Sredstva, ki so s strani občin predvidena v sedanji finančni konstrukciji, namreč nikakor ne zadoščajo za doseganje predvidenega cilja.
5. Ministrstvo pristojno za prostor naj resno prouči finančno izvedljivost projekta predvsem z vidika:

• priprave obveznih strokovnih podlag, kjer je predlagana finančna konstrukcija nevzdržna;
• usklajevanja RPP v vseh fazah postopka, kjer bo obseg tega usklajevanja zanesljivo za večkratnik presegel do sedaj predviden obseg in zanj zagotovljena sredstva;
• izdelave RPP v vseh fazah postopka, kjer je še posebej za manjše regije predvideni strošek izdelave RPP tako nizek, da ga po našem mnenju ne bo mogoče kvalitetno pripraviti.

Vse kaže, da bomo v Republiki Sloveniji po več kot tridesetih letih po osamosvojitvi končno le začeli s pripravo prvih RPP. Ta proces pa lahko predstavlja bistveno več kot samo pripravo prostorskega akta. Gre za zgodovinsko priložnost, da se sistem prostorskega planiranja uredi na način, da bo bolj koristen in učinkovit za razvoj države. Hkrati pa bi dobro voden proces priprave in usklajevanja RPP lahko pomenil pomemben korak k prepotrebni formalni regionalizaciji ter k boljši rabi omejenega prostora naše države.

Ali bomo ta proces izpeljali na najboljši možni način, ni odvisno samo od volje in entuziazma posameznikov, ampak predvsem od sistemskih možnosti za izvedbo tega kompleksnega projekta, ki se odražajo v kvalitetni organizaciji, času ter kadrovskih in finančnih možnostih. Le-te pa po moji oceni še niso ustrezne, kar predstavlja resno grožnjo kvalitetni pripravi prve generacije regionalnih prostorskih planov.