Izzivi in pričakovanja

Mnoga podjetja in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem mineralnih surovin, se v zadnjih letih srečujejo s problemi opredelitve območij rabe v prostorskih aktih občine, kar jim povzroča različne težave pri poslovanju. V letu 2021 in 2022 se bodo v Sloveniji iztekle rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin 130 koncesionarjem. Pogoji za podaljšanje obstoječe ali pridobitev nove rudarske pravice za izkoriščanje v primeru širitve obstoječega kopa ali odpiranje novega so se v skladu z Zakonom o rudarstvu zelo zaostrili. Prav tako so postopki postali dolgotrajni in lahko trajajo tudi več let. Zakon o rudarstvu za podaljšanje ali pridobitev nove rudarske pravice oz. koncesije določa vrsto novih pogojev, med katerimi je tudi ta, da mora biti pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. V primeru ugotovljene neskladnosti, neustrezne namenske rabe prostora določene v Občinskem prostorskem načrtu občine, država rudarske pravice ne more podeliti in je prav tako ne more podaljšati.

Postopki za načrtovanje pridobivalnih prostorov so zaradi prostorskih, okoljskih in družbenih zahtev postali zapleteni in dolgotrajni, posledično pa tudi dragi. Vse bolj pa je do različnih posegov v prostor občutljiva tudi javnost, ki zahteva jasna pojasnila o okoljskih vplivih dejavnosti in celo pričakuje ne samo omejitve ampak celo prepovedi in prenehanja dejavnosti s povečanimi okoljskimi vplivi. Zaradi kompleksnosti predpisov in postopkov s področja urejanja prostora ter javnega odziva se investitorji srečujete z mnogimi izzivi, ki pa jih z ustreznim pristopom mogoče uskladiti in preseči.

Za spremembe prostorskih aktov občin, v prvi fazi občinskih prostorskih načrtov (OPN), v drugi fazi pa občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), je potrebno vodenje z zakonom predpisanega postopka, ki ga vodi pristojna občina. V postopku pa je treba pripraviti ustrezne strokovne podlage in formalne dokumente, s katerimi je treba utemeljiti načrtovano izkoriščanje mineralnih surovin za obravnavano območje in planiran čas izkoriščanja. Obvezne strokovne podlage, ki jih v tem primeru predpisuje Zakon o urejanju prostora so »Prikaz stanja prostora«, »Krajinska zasnova« in »Elaborat ekonomike«. Praviloma pa je zaradi posega v naravno območje treba izdelati tudi druge strokovne podlage, kot so: presoja vplivov na kmetijska ali gozdna zemljišča, presoja vplivov na vodni vir, študije vpliva na bivalno okolje (npr. hrup, vode, zrak), študije zaradi varstva pred naravnimi nesrečami ipd. Skoraj praviloma je za planirane posege izkoriščanja mineralnih surovin, o čemer odloča ministrstvo pristojno za okolje, treba izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), kot del postopka priprave OPN ali OPPN.

Pobude investitorjev za spremembo prostorskih aktov so le redko uspešne

Postopki priprave strokovnih podlag in vodenja postopka priprave prostorskih aktov občine so zelo dolgotrajni. Izdelava sprememb in dopolnitev OPN praktično nikoli ni krajša od enega leta, praviloma pa zaradi obsežnih sprememb traja več let. Postopki sprememb OPN namreč ne obsegajo le ene vsebine ali lokacije ampak praktično vedno rešujejo celo vrsto raznolikih problemov na mnogo lokacijah v občini. Zato ti postopki trajajo zelo dolgo, učinkovitost in uspešnost pobud investitorjev pa je sorazmerno majhna. Druge poti pa žal ni. OPN je edini akt, s katerim je mogoče opredeliti spremembo namenske rabe prostora, zato je nujno, da investitorji, ki želite uporabljati prostor za namen izkoriščanja mineralnih surovin, aktivno prevzamete vlogo in pripravite vse potrebno za pripravo novih prostorskih aktov.

Ključen dokument, ki ga morate kot investitor pripraviti za pripravo novega prostorskega akta je pobuda za pripravo akta. Vendar pa se je podajanje pobude, ki predstavlja le nabor želja investitorja, v zadnjih letih pokazalo kot popolnoma neučinkovito. Takšnih pobud je na občini nešteto, občina pa jih praviloma spravi v predal oziroma jih brez prave energije, truda, žele po uspehu ter brez potrebnih strokovnih utemeljitev, vodi v postopke priprave prostorskega akta. Praviloma so take pobude deležne negativnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora in kot take zavrnjene v postopku. Investitorji pa v dobri veri več let čakajo na vzpostavitev osnovnih pogojev za realizacijo svojih investicijskih namer, ki pa se nikoli ne zgodijo. Na koncu postopkov se vsi izgovarjajo, da niso nič krivi oziroma se krivda prenaša iz enega na drugega, dejstva pa ostajajo neizprosna: minilo je več let, zgodilo pa se ni nič!

Rešitev ni preprosta, je pa pot po kateri mora stopiti investitor jasna in nedvoumna. Za realizacijo investicijske namere mora investitor prevzeti aktivno vlogo. Samo pobuda za pripravo prostorskega akta, ki jo je podal občini pač ni dovolj. Občina namreč naših problemov ne bo reševala namesto nas. Ti časi so mimo, če so sploh kdaj obstajali.
Izhodišča za pripravo prostorskega akta

Investitor naj za ustrezno pripravo prostorskega akta za določitev območja pridobivanja mineralnih surovin najprej pripravi tako imenovana Izhodišča za pripravo prostorskega akta. V izhodiščih naj investitor ob upoštevanju zakonskih izhodišč, nadrejenih prostorskih aktov in poznavanju sedanjih in oceni prihodnjih potreb v prostoru:

• opredeli in utemelji namen in potrebo po pripravi prostorskega akta;
• poda oceno stanja v prostoru;
• analizira strateška in zakonodajna izhodišča;
• analizira veljavne prostorske pravne režime;
• opiše nameravan poseg v prostor;
• poda začetno oceno vplivov na okolje;
• poda oceno stanja in potreb na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter predviden čas izkoriščanja območja;
• analizira potrebne investicije v komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo;
• pripravi program ukrepov za pripravo prostorskega akta (postopki, deležniki, roki, financiranje, načrt vključevanja javnosti ipd.).

V kolikor so izhodišča kvalitetno izdelana in je na podlagi izhodišč mogoče utemeljiti sprejemljivost pobude za pripravo prostorskega akta, potem je v naslednjih fazah mogoče pričakovati, da bo usklajevanje s pristojno občino, kasneje pa z nosilci urejanja prostora in zainteresirano javnostjo pripeljalo do konstruktivnega dialoga in na koncu tudi do sprejemljivega kompromisa, ki bo investitorju omogočal dolgoročno uspešno nadaljevanje poslovne dejavnosti.

Proaktiven, strokoven in dolgoročno vzdržen pristop je ključ do uspeha

V kolikor boste kot investitor v postopku priprave OPN uspeli doseči usklajeno namensko rabo prostora za pridobivanje mineralnih surovin, boste v naslednji fazi morali pripraviti še OPPN. Predmet OPPN je podrobnejše načrtovanje predvsem za potrebe prometnega priključevanja ter opremljanja območja z drugo gospodarsko javno infrastrukturo, za izvedbo sanacijskih ukrepov po zaključenem izkoriščanju ter zagotovitev okoljske sprejemljivosti posega, v kolikor le ta ni bila presojana že v postopku OPN. Postopek OPPN je zaradi natančnosti obravnave večkrat deležen še večje pozornosti javnosti, zato se bom tej problematiki posebej posvetil v enem od prihodnjih zapisov.

Izkoriščanje naravnih virov predstavlja posebno vrsto dejavnosti, ki je vse bolj odvisna tudi od družbene sprejemljivosti. Le ta se bo v prihodnje odražala skozi vse bolj aktivna nasprotovanja javnosti v obliki civilnih iniciativ in drugih oblik pritiska na poslovne subjekte. Vse to se bo odražalo pri pripravi podlag in aktov ter pridobivanju ustreznih dovoljenj za rabo prostora. Zato je ključnega pomena proaktiven, strokoven in dolgoročno vzdržen pristop k planiranju posegov v prostor. Kot pameten investitor se najbrž tega dobro zavedate in boste svoje prihodnje aktivnosti na tem področju izvajali premišljeno in učinkovito.