Zajem dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture
Zajem dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture
Zajem dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture
Ime projekta:
Zajem dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture
Leto:
2019
Naročnik:
Občina Ankaran, Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Brezovica, Občina Črnomelj, Občina Dobrna, Občina Domžale, Občina Hrastnik, Občina Ilirska Bistrica, Občina Komenda, Občina Laško, Mestna občina Slovenj Gradec, Občina Medvode, Občina Mengeš, Občina Piran, Občina Podvelka, Mestna občina Ptuj, Občina Ribnica na Pohorju, Občina Trbovlje, Mestna občina Velenje, Občina Videm, Občina Zavrč
Lokacija:
Vodja projekta:
Uroš Košir, univ. dipl. inž. geod.
Projektna skupina:
Ana Mestnik, dipl. geo. (UN) in dipl. slov. (UN) Špela Osolin, dipl. geo. (UN) in dipl. etn. in kult. antrop. (UN) Klemen Ponikvar, strokovni sodelavec Rok Urbanija, mag. inž. geod. geoinf.
Za vse kategorizirane javne ceste je potrebno v skladu z Zakonom o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/18) in Pravilnikom o evidentiranju dejanske rabe zemljišča javne cestne in javne železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 58/2019) vzpostaviti evidenco dejanske rabe zemljišč javne ceste infrastrukture. Podatke omenjene evidence morajo pripraviti upravljavci, torej občine na ravni občinskega javnega cestnega omrežja. Za vodenje evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture pa je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo.
Evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture pomeni vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidence, in sicer so podatki iz evidence, kot to določa 7. člen ZEDRZ, namenjeni vodenju podatkov o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastu.
Način zajema je opredeljen v za to pripravljeni metodologiji. Predhoden vpis cest v ZK GJI je predpogoj za zajem podatkov dejanske rabe, saj morajo biti le-ti skladni s kategorizacijo. V zajem je vključen cestni svet, ki obsega skrajne točke prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, skupaj z napravami za odvajanje. Mejo cestnega sveta se določa glede na zemljiškokatastrske točke ali topologijo. Do izraza pride pomembnost povezave dejanske rabe javne cestne infrastrukture in zemljiškega katastra, saj je medsebojna usklajenost poteka cestnega sveta in parcel ključna z vidika upravljanja. Zato se prednostno, kjer je to smiselno, meje poligona pripenjajo na zemljiškokatastrske točke. Rezultat zajema dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture je sloj zaključenih poligonov s pripisanimi atributi, ki odražajo stanje cestnega sveta.
Cilj je vzpostaviti podatke, ki odražajo stanje zemljišč javne cestne infrastrukture v prostoru. Kakovostna evidenca je nujna za učinkovito upravljanje. Poleg tega pa na pomembnost evidence vpliva dejstvo, da podatki o dejanski rabi zemljišč javne cestne infrastrukture soustvarjajo podlago za izračun vrednosti nepremičnin v okviru množičnega vrednotenja.
