Krajinska zasnova Ankaran

Ime projekta: Krajinska zasnova Ankaran
Leto izdelave: 2017
Naročnik: Občina Ankaran
Lokacija: Obalni pas Ankaran in Ankaran zaledje
Vodja projekta: Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Projektna skupina: Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh., Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh., Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh., Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad., Manca Jug, univ.dipl.inž.arh., Mateja Mikožič, dipl.org.,
Predavanje: Praktikum “Krajinska zasnova – Kdaj in kako jo pripraviti?”, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije – DKAS, april 2018

 

Osnovni namen krajinske zasnove Ankaran je enovita in celostna obravnava prostora s poudarjenim turističnim potencialom in pestro kulturno krajino, ki temelji na prepoznavnosti in dobri ohranjenosti območja. Je podlaga za izdelavo Občinskega prostorskega načrta Občine Ankaran ter predstavlja osnovo za pripravo prostorskih in upravljavskih načrtov.

Potreba po pripravi krajinske zasnove se kaže predvsem v tem, da se v občutljivem obalnem pasu pojavljajo nasprotujoči interesi v zvezi z rabo prostora (zeleni pas oziroma pritiski za poselitev), pojavljajo se pritiski za poselitev znotraj območij pestre kulturne krajine z značilnimi kulturnimi terasami ipd. Zaradi trajnostnega celovitega upravljanja obalnih območij se projekt ukvarja tudi z 200 metrskim pasom morja.

Naloga se osredotoča na krajino, njene vidne kakovosti, prepoznavnost, krajinska prizorišča in krajinske prvine, biotsko in krajinsko pestrost, upošteva dejavnosti na kopnem in na morju ter opredeljuje njihove vplive, konfliktna ter degradirana območja. Poglobljene analize in vrednotenje tako varstvenih kot razvojnih vsebin nas pripeljejo do vizije in koncepta obravnavanega območja s poudarkom na principih urejanja za posamezne krajinske sisteme.

Nalogo zaključujejo obsežno poglavje usmeritev za urejanje in podrobnejše načrtovanje kot so usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti in doživljajske kakovosti krajine, usmeritve za izboljšanje biotske in krajinske pestrosti, usmeritve za umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov ter za prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Opredeljene so javno dostopne površine in območja preurejanja, obnavljanja in ohranjanja. Na podlagi značilnosti je prostor razdeljen na posamezne specifične enote za katere so podane usmeritve za njihov razvoj in urejanje:

  • Na 1. nivoju je območje razdeljeno na enoti E1 Obala in E2 Zaledje.
  • Podrobneje, na 2. nivoju, je prostor razdeljena na 8 funkcionalnih enot, ki prekrivajo celoten prostor. Za vsako izmed enot so podane podrobnejše pa vendarle krovne usmeritve za urejanje prostora.
  • Na najbolj podrobnem, 3. nivoju, so v prostoru izpostavljene posamezne ureditvene enote s specifičnimi značilnostmi in potrebami razvoja. Opredelitev teh enot izhaja predvsem iz analize degradiranih območij in usmeritev za njihovo sanacijo, ter iz nabora razvojnih interesov in konfliktov v prostoru. Za vsako izmed teh enote je pripravljena konceptualna zasnova urejanja.

 

Kot primer krajinske zasnove , ki se spogleduje z obvezno strokovno podlago, krajinsko zasnovo po novem zakonu ZUreP-2, je bila aprila 2018 Krajinska zasnova Ankaran predstavljena na dogodku Praktikum z naslovom »Krajinska zasnova – Kdaj in kako jo pripraviti?« Dogodek je organiziralo Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), v sklopu Meseca krajinske arhitekture 2018 na Biotehniški fakulteti. (link na praktikum) http://www.dkas.si/?id=3,73