Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice

Ime projekta: Strokovne podlage za plovnost Ljubljanice
Leto izdelave: 2012
Naročnik: Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije
Lokacija: Ljubljansko barje
Vodja projekta: Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Projektna skupina: Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh., Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad., Rok Žnidaršič, univ.dipl.inž.arh., Samo Mlakar, univ.dipl.inž.arh., Martin Žerdin, univ.dipl.biol., Lea Trnovšek, univ.dipl.biol., mag. Janez Kopač, Tomislav Zupančič
Nagrada: Mednarodno jubilejno priznanje Maksa Fabianija 2015, Nagrada Zlati svinčnik 2017

Projekt preverja možnost vzpostavitve plovne poti po Ljubljanici od Maroltovega izvira na Vrhniki do Ambroževega trga v Ljubljani ter plovne poti po Ižici od Peruzzijeve ulice do izliva Ižice v Ljubljanico. Na obravnavani plovni poti so glede na varstvene in varnostne zahteve opredeljeni različni plovbni režimi. Glede ne programske zgostitve turistično zanimivih točk, območij ter prometnih povezav pa so določene smiselne potencialne oz. variantne lokacije primerne za umestitev objektov in drugih posegov potrebnih za plovbo.

Za zagotavljanje urejenosti in nemotene uporabe plovne poti po Ljubljanici je predlagan sistem ureditev, ki jih lahko strnemo v tri sklope posegov.

Prvi sklop predstavljajo posegi, namenjeni ureditvi priveznih mest. Mednje spadajo komunalni vezi, pristanišča in marine. Ti se med seboj razlikujejo glede na velikost akvatorija, številu priveznih mest in količini servisne dejavnosti.

Drugi sklop predstavljajo pristani. Ti so lahko kot del ureditve brežin znotraj urbanega tkiva (gorvodno od Cankarjevega  trga na Vrhniki in dolvodno od mostu na Hladnikovi cesti v Ljubljani) ali kot plavajoča naprava znotraj krajinskega parka. V urbanem delu služijo zgolj kot vstopno-izstopno mesto, medtem ko v krajinskem parku služijo tudi kot oskrbovalne postaje, info točke (pred vstopom v turistično zanimiv predel parka), bar, opazovalnica, itd.

Tretji sklop predstavljajo objekti oz. naprave namenjene prečkanju reke. To so lahko premostitveni objekti (mostovi) ali pa javni splavi (brod). Prečkanje reke se uredi preko že obstoječih infrastrukturnih objektov z minimalnimi posegi v konstrukcijo (premostitveni objekt za potrebe glinokopa v Sinji gorici, železniški most v Kamniku pod Krimon in vodovodni most v Črni vasi pri Lipah) do koder že vodijo cestne povezave. Kjer prečkanje ni možno preko mostu se možnost prečkanja zagotavlja s postavitvijo javnega splava, kot izpeljanko oskrbovalne postaje.