OPN Kamnik

Ime projekta: Izdelava občinskega prostorskega načrta (OPN) Kamniik in urbanističnega načrta mesta Kamnik

Leto izdelave projekta: 2015

Lokacija: Občina Kamnik

Naročnik: Občina Kamnik

Vodja projekta: Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad.

Projektna skupina: Andrej Podjed, gr.teh., Darja Podjed, Helena Jerman, Iztok Perpar, gr.teh., Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh., Jasmina Puškar, dipl.inž.graf.teh., Janja Železnikar, univ.dipl.arheol., Luka Krevs, elektro tehnik elektronik, absolvent FRI, Martin Breskvar, univ.dipl.inž.rač. In inf., Manca Jug, univ.dipl.inž.arh., Nina Zenkovič, univ.dipl.inž.rač. in inf., Rok Podržaj, Sergija Vode Bežan, dipl.ekon., Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh., Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., Nina Lipušček, univ.dipl.inž.kraj.arh., Nataša Mrak, prof. geogr. in zgod., Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh., Tosja Vidmar, univ.dipl.geogr.

Uroš Košir, univ.dipl.inž.geod., Urška Ravnikar, Urša Železnik, univ. dipl. inž. geod.

  

 

Osnovne geografske značilnosti občine

Občina Kamnik leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na severovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline, s katero je v gospodarskem smislu tesno povezana. Občina meri 265,6 km², s čimer se uvršča med večje slovenske občine. Meji na občine: Solčava, Luče, Gornji grad, Nazarje, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor in Jezersko. Jedro občine predstavlja mesto Kamnik, ki s svojo izjemno zgodovino ter arhitekturno identiteto predstavlja nesporno kulturno in turistično središče severno ljubljanske regije ter hkrati upravno središče Kamnika s širšo okolico.

Za območje občine Kamnik je značilna raznolikost, ki je rezultat prehodne lege med Ljubljansko kotlino, Kamniško-Savinjskimi Alpami in Posavskim hribovjem. Občina je izrazito razdeljena na tri območja: urbani del, ki obsega širše mestno območje Kamnika oziroma krajinsko območje Ljubljansko-Kamniške kotline, podeželski del, ki obsega območje Tuhinjske doline in Menine planine, ter območje Kamniško-Savinskih Alp.

 

Obrobje Ljubljanske kotline tvorita Kamniška ravan in Tunjiško gričevje. Kamniško ravan zaznamuje odprtost ravninskega sveta z intenzivno kmetijsko rabo in intenzivno poseljenostjo, reka Kamniška Bistrica ter ostanki ravninskih gozdov. Za Tunjiško gričevje je značilen razgiban gričevnat svet s tradicionalno kmetijsko krajino in strnjenimi naselji obdanimi s sadovnjaki in kozolci. Visokogorski svet zaznamuje velika reliefna dinamika, dominantna lega, naravna ohranjenost, odsotnost poselitve in ekstenzivna kmetijska krajina (Velika planina). V občino Kamnik sega zahodni del Posavskega hribovja, ki ga v Tuhinjski dolini zaznamujeta dolini Nevljice in Motnišnice s pritoki, ki se zajedajo v gozdnato kopasto hribovje, samotne kmetije z drobno strukturiranostjo kmetijskih površin, ter ruralna strnjena naselja z ohranjeno arhitekturno identiteto, na Menini planini pa zakraselo površje s prepletom gozda in planinskih pašnikov.

Urbaniziranost v občini Kamnik pogojujeta reliefna razgibanost prostora ter vodni sistem. V občini sta 102 naselji. Velik del poselitve predstavljajo majhna, pretežno gručasta naselja. Večja naselja se nahajajo predvsem na ravninskih delih ob vodotokih, ki jih mestoma tudi členijo in z zelenim obvodnim pasom ustvarjajo posebno kvaliteto prostora, ki je ponekod zaradi napredovanja urbanizacije vse bolj okrnjen. Poselitveno izstopa občinsko središče Kamnik, v katerem živi skoraj polovica prebivalcev občine, v to območje pa je tudi največje priseljevanje. Ostali deli občine stagnirajo ali se celo praznijo (skrajni vzhodni del Tuhinjske doline).

 

Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

Glavno razvojno območje poselitve predstavlja širšeobmočje mesta Kamnika, ki se bo z delitvijo regionalnih funkcij ter ob zagotavljanju prepoznavnosti naselij povezovalo s širšimobmočjem mesta Domžal v urbano aglomeracijo regionalnega pomena. Mesto Kamnik tudi prevzame večjo regionalno vlogo predvsem na področju kulturnih dejavnosti in turizma ter s tem povezanih poslovnih dejavnosti ter vodilno vlogo v ustanavljanju in upravljanju načrtovanega regijskega parka.

 

V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij, bodo glavni nosilci razvoja v občini, poleg širšega območja mesta Kamnika (z Mekinjami in Šmarco), še naselja Stranje, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj z Lazami in Motnik. V teh naseljih se bo spodbujal zmerni urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje ter spremljajočih družbenih, oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.

 

Osrednja povezovalna os v in izven mesta Kamnik je reka Kamniška Bistrica, ki predstavlja tudi naravno vez z občino Domžale. Z infrastrukturnimi ureditvami in razvojem rekreacijsko-turističnih dejavnosti v obvodnem prostoru reke Kamniške Bistrice, bo to območje pridobilo vlogo ključne zelene povezave načrtovanega regijskega parka, mesta Kamnik in širšega urbanega območja severno-ljubljanske regije ter predstavljalo eno od izhodišč za razvoj turistične ponudbe občine.

 

Športno rekreacijska ponudba v zaledju Kamnika (Tunjiško območje, širše območje Volčjega Potoka, območje potoka Oševek ter reki Kamniška Bistrica in Nevljica), v Tuhinjski dolini s centroma Snovik in Motnik ter v dolini Kamniške Bistrice z njenim visokogorskim zaledjem in Veliko planino ter Menino planino, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo kulinarična ponudba gostišč, turističnih kmetij in pastirskih stanov. Poseben poudarek bo še vedno na razvoju športno-rekreativnega in kulturnega turizma na območju Volčjega Potoka (arboretum, golf). Glavno območje za razvoj športno rekreativnih programov na območju mesta bo predstavljala nova športno-rekreacijska in turistična cona na območju smodnišnice.

 

Prioritetni projekti občine so:

  • V povezavi s sosednjimi občinami izvedba celostne posodobitve železnice v hitro dvotirno elektrificirano železniško progo, ki bo omogočala hitro povezavo s prestolnico in hkrati kvaliteten razvoj gospodarskih dejavnosti v občini Kamnik.
  • Prenova mesta Kamnik, predvsem njegovega starega mestnega jedra in območja smodnišnice, ki predstavljata izhodiščni točki za razvoj turizma v mestu Kamnik in občini, v skladu s trajnostnim scenarijem razvoja občine.
  • Izgradnja centralnega potniškega in logističnega terminala, ki predstavlja skupno železniško in avtobusno postajo medkrajevnega in mestnega prometa vključno z ustreznim sistemom »parkiraj-pelji«.
  • Zagotovitev ustreznih kapacitet družbenih dejavnosti, predvsem na področju predšolskega varstva, osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega zdravstva in kapacitet varstva starejših občanov na celotnem območju občine.
  • Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti mesta Kamnik z razširitvijo vzhodne obvoznice v štiripasovno cesto v celotni potezi do Mengša, uvedbo javnega potniškega prometa, uvedbo bolj pretočnih enosmernih cest znotraj starega mestnega jedra ter reševanje prometnih problemov centralnih naselij podeželja z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.
  • Zagotavljanje ustrezne infrastrukturne opremljenosti, predvsem na območjih centralnih naselij ter na območjih razvoja turističnih dejavnosti, ki obsega izgradnjo varnih kolesarskih in peš poti, hodnikov za pešce, obvoznic, parkirišč, dodatno izgradnjo žičnic, opremljanje z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje.
  • Povečanje turističnih nastanitvenih kapacitet in razvoj turistične ponudbe v celotni občini Kamnik.
  • Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema.
  • Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj gospodarskih con za preselitev in prestrukturiranje iz sedaj neustreznih lokacij v mestu Kamnik ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj delovnih mest v turizmu, kmetijskih, obrtnih in storitvenih dejavnostih na celotnem območju občine.
  • Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira, ki se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.