OPN občine Sežana

Ime projekta: Občinski prostorski načrt občine Sežana

Leto izdelave projekta: 2007 – 2016

Lokacija: Občina Sežana

Naročnik: Občina Sežana

Vodja projekta: Manca Jug, univ.dipl.inž.arh.

Projektna skupina: Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad., Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj. arh., Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj. arh., Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh., Jasmina Puškar, dipl.inž.graf.teh., Andrej Podjed, gr.teh., Daniele Toscano, univ.dipl.inž.arh.

Nagrada: Priznanje Maks Fabiani 2014

 

 

Kakšna je sodobna kraška vas? Kakšna je kraška hiša prihodnosti? Kako ohraniti kvaliteten preplet naravne in kulturne krajine Krasa? Kako pospešiti demografski razvoj Krasa? Kako ujeti ravnotežje med velikimi infrastrukturnimi projekti in občutljivim kraškim prostorom? Je rešitev v boljši regulaciji ali deregulaciji?

 

Osnovni cilj pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana (v nadaljevanju OPN Sežana) je skladen prostorski razvoj, pri katerem se omogoča tako razvoj kot ohranjanje in upoštevanje tradicionalnih lastnosti ter grajenih struktur Krasa, ki gradijo njegovo prepoznavnost. H končnemu rezultatu nas je vodila temeljita analiza prostora ter izzivi reševanja ključnih problemov stanja v prostoru. Za boljše doseganje zadanih ciljev smo vključili zanimive in inovativne načine.

Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrov v in izven regije ter čezmejno (Trst, Tržič, Koper, Ljubljana). Občinski center Sežana predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče v širšem prostoru Krasa, obenem pa ima vlogo nacionalnega prometnega vozlišča na relacijah Koper – Nova Gorica ter Trst – Ljubljana.

 

Po podatkih iz leta 2013 živi v 64 naseljih 13.050 prebivalcev. Področje občine obsega 215,7 kvadratnih kilometrov in sodi med redko naseljena območja. Gostota naseljenosti je 60,5 prebivalcev na kvadratni kilometer.

 

Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih  izrazito deli na dva dela:  območje Krasa ter območje Vrhe z dolino reke Raše. Kraški del občine lahko podrobneje delimo na  tri (poselitveno) prepoznavna območja in sicer: 

  • severni del, t.i. Dutoveljsko –Tomajskega Krasa, ki na vzhodu prehaja v Tržaški Kras (suhi dol) na severu se območje Vrhe stika na območju doline reke Raše,
  • jugozahodni del, t.i. Sežanski kras, katerega zahodno mejo opredeljuje državna meja in vzhodno avtocesta Sežana – Gabrk,
  • jugovzhodni del, ki obsega območje vzhodno od avtoceste Sežana – Gabrk ter južno od regionalne ceste Sežana – Štorje – Senožeče.

     

    Več kot 85% občine se nahaja v območjih varovanj in omejitev. Zaradi redke poseljenosti in geomorfoloških značilnosti se izkazuje izrazito pomanjkanje oskrbe z gospodarsko javno infrastrukturo, razen s cestnim omrežjem. Občina ima dokaj dobro razvito gospodarstvo, vendar pa so tradicionalne dejavnosti, kot sta npr. kamnarstvo in kamnoseštvo, v upadu. Zaskrbljujoč je tudi upad kmetijske dejavnosti, kar se odraža v velikem odstotku zaraščanja kmetijskih površin, uničevanju značilne krajinske slike ter izginjanju tradicionalnih elementov v krajini. Kar 61 od 64 naselij je delno ali v celoti opredeljenih kot naselbinska dediščina, ki pa je pogosto degradirana s spontanim in nenadzorovanim umeščanjem netradiconalnih stavb in stavbnih elementov. V prostorskih aktih so opredeljene velike zaloge nepozidanih stavbnih zemljišč, na katerih ni predvidenega ustreznega načina urejanja. Spontani razvoj je povzročil tudi veliko nezaupanje prebivalcev do prostorskega načrtovanja in urejanja prostora.

     

    Tradicija kraškega stavbarstva in načina življenja se prenaša iz roda v rod. Prepoznavni naravni elementi, ki oblikujejo prostor, so močno ukoreninjeni v tipu in načinu poselitve. Razumevanje in spoštovanje poselitve Krasa je nadvse pomembno, hkrati pa je razumljiva tudi težnja kraškega prebivalstva po sodobnem načinu življenja. Zaradi izjemnih danosti je torej ključen dober razmislek glede umeščanja sodobnih stavbnih struktur v ali ob tradicionalne strukture. Občutljivost prostora se enakovredno kaže tudi v občutljivosti prebivalstva Krasa do umeščanja tujih, netradicionalnih elementov v prostor. Povečuje se nezaupanje v prostorsko regulativo in urbanistično in arhitekturno stroko nasploh.

     

    Odgovore na zastavljena vprašanja in izzive smo poiskali z intenzivnimi analizami prostora, oblik, materialov, odnosov ter aktivnim vključevanjem prebivalstva v pripravo prostorskega akta. Ob tem pa smo poskušali najti nove načine priprave, uporabe in izvajanja regulacije prostora, ne samo za uporabnike prostorskih aktov ampak predvsem za uporabnike prostora.

     

    Akt je pripravljen na strateški in izvedbeni ravni v primerljivih in sledljivih načinih. Zadani cilji in zasnove prostorskega razvoja so pripravljeni na vseh področjih in zaokrožajo sliko občine čez 15 let. Z natančno določeno in razčlenjeno namensko rabo prostora smo začrtali prihodnost razvoja mesta, naselij in odprtega prostora. Jasno definirana izvedbena določila, ki se vežejo na predvideno namensko rabo, izpolnjujejo zadane cilje občine. Specifike, ki odražajo tako tradicijo kot uvajanje novega, se kažejo pri določilih kot so dopustne vrste dejavnosti, načinih parcelacije, dopustnih izrab ipd. Posebno pozornost smo namenili umeščanju vseh vrst objektov v prostor ter njihovemu oblikovanju. Novost predstavljajo usmeritvena določila, ki so oblikovana kot priročnik uporabnikom prostora in načrtovalcem ter pokažejo možne načine doseganja ciljev razvoja območja, ki pa je lahko ob upoštevanju vseh ostalih določil tudi drugačen od začrtanega.

     

    Namen usmeritev in izvedbenih pogojev ni določiti končno in edino možno rešitev urejanja prostora na posamični lokaciji, saj se takšne rešitve ob dinamiki razvoja življenja in prostora kažejo kot preveč omejujoče in vodijo k preregulaciji, kar je eden večjih problemov urejanja prostora v Republiki Sloveniji. Hkrati pa imajo regulacijski pogoji in usmeritve vendarle namen in cilj ustvarjanja urejenega prostora, iskanja sodobnih rešitev ob spoštovanju tradicionalnega.

     

    Pričujoč akt je poskus drugačnega pristopa k novi generaciji prostorskih aktov. Rezultati tega dela bodo sicer vidni šele čez leta, vendar verjamemo, da so rešitve in pristopi dovolj fleksibilni, da sledijo začrtanim strateškim ciljem in preusmerjenim novim razvojem. Z načrtno vgrajeno komponento spremljanja stanja prostora pa bomo, ob zaznanih deviacijah stran od želenih rezultatov, tudi reagirali ob pravem času.

     

    Občinski prostorski načrt je bil sprejet na občinskem svetu 25. 2. 2016 (objava v Uradnem listu RS št. 20/2016).